»Pripravljali smo ga v razmerah, ki so nam večkrat nastavljale ogledalo, od prostorske stiske do vsakodnevnih organizacijskih izzivov. A prav zato sem še toliko bolj ponosna, da nam je uspelo ohraniti jasen fokus, zgraditi vsebinsko celoto, okrepiti mednarodne povezave, in kar je najpomembnejše, ustvariti prostor, kjer se igralci resnično srečajo z občinstvom. Jubilej nas ni utrudil, ampak utrdil.«
»In moram reči, ker sem tukaj – zunanja politika te države pomaga onemogočati tako rešitev. Zakaj? Mar ne vidite, da smo prepleteni, da moji ljudje ne morejo biti resnično varni, če Baslovi ljudje niso resnično svobodni?«
»Prva Zoranova pesem, ki sem jo slišal, je bila Naj ti poljub nariše ustnice. Kot rojen Sarajevčan nisem razumel več od refrena, ampak sem tako močno začutil ta brutalni ritem in nenavadno melodičnost Zoranovega žametnega glasu, da sem ga takoj vzljubil.«
»Mislimo tudi, da je oder prostor za to, kar je vidno v družbi, ali za to, na kakšen način so vidne stvari v družbi.«
»Celotna ideja je bila, da imamo v naši sredini različne ljudi, ki govorijo o nas z neke druge perspektive, na način, kot nas vidijo, in da na naši sceni izrazijo svoj umetniški jezik, ki nam manjka ali nas lahko na neki način preseneti.«
»Zame ni bila bistvo projekta odkrivati na novo, temveč razjasniti delovne situacije, skozi katere vedno vstopam v sistem, ki ni narejen zame in se moram vedno znova v njem znajti.«